Junij 1998: Letno poročilo
Prvi krog poti okoli Sonca je za mano. Leto se je obrnilo, odkar sem naložila motor in se podala cestam tega sveta naproti. Bile so tlakovane in prašne, široke in komaj prevozne, ravne, ovinkaste, zdaj nevarne in nepredvidljive, drugič pisane in vedno zanimive. Na števcu mojega edinega, še vedno zvestega spremljevalca BMW F650, je 45.000 km. Po dve verigi in pnevmatiki sta bili dovolj za pot s Ptuja do New Yorka, Connectituta, Rhode Islanda, Massachusettsa, New Hampshira, Maina (vse ZDA), Nove Škotske, Nove Funlandije, Labradorja, Quebeca, New Brunswicka, Ontaria ( Kanada) in nazaj v Združene države (Vermont, Pennsylvania, New Jersey, Meryland, Washington D.C., Delaware, obe Virginiji, Tennessee, obe Karolini, Georgia, Alabama, Florida ) in Venezuela kot prva država Južne Amerike. New York je prinesel prvi (in edini!) "gumidefekt", v Rhode Islandu sem branila svojo ženskost pred lezbično agresijo, v Mainu sem izgubila računalniški spomin in na desetine člankov je ostalo neobjavljenih, sedemdeset dni skrbnih dnevniških zapiskov pa sem spisala še drugič. V Massachusettsu sem se prvič (in nikakor ne zadnjič) zastrupila s hrano. Kanada me je zamikala mimo potovalnega načrta. Odločila sem se pravzaprav na bencinski črpalki, ko je nekdo omenil, da na severovzhodu Kanade žive najprijaznejši ljudje. Nisem se mogla upreti radovednosti. In nikoli mi ne bo žal. Da, to je svet odprtih duš in vedrih src!
Nova Škotska me je zasipala z najlepšimi ovinki, kar sem jih kadarkoli prevozila. O daljnih deželah sem pripovedovala otrokom v šoli na samotnem, ledenem otoku. Potem sem hitela z Labradorja in se otepala snega, ki mi je sledil. Ceste v Novi Angliji so na jesen vijugale med najlepšimi barvami tega sveta. Čez dežele country glasbe je bilo pod čelado bučno in veselo. Na Floridi sem se zaljubila v padalstvo, pridobila padalsko licenco ter sponzorsko padalo, ga privezala na motor in se končno podala novi celini naproti.
Letalski prevoz motorja iz Miamija do Caracasa, ki traja slabe tri ure, me ni stal le veliko denarja, na BMW paket sem v Venezueli čakala celih 26 dni, medtem obupala, ponorela, brez koristi nadirala tisoč odgovornih ušes in ga končno le dočakala. Ne vedoč, ali še obstaja ali je morda že našel novega lastnika... Medtem sem se zabavala z učenjem španščine, pridobivanjem potapljaške licence ter vraščanjem v kulturno sredino južnoameriške drugačnosti. Na pragu deževne sezone ob ekvatorju sem se zaradi političnih nemirov ob volitvah v Kolumbiji odločila, da se udeležim enega najbolj markantnih ženskih motociklističnih dogodkov, Pony Express Toura in Svetovne padalske konvencije, ki bosta v naslednjih dveh mesecih v ZDA.
Hkrati koristim čas za papirnata opravila ter obveznosti, za katere na cesti nikoli ni dovolj časa. Pripravljam poročila za nekatere od sponzorjev o testiranju opreme, rešujem birokratke vozle kitajske politike za pridobitev motociklističnega dovoljenja za pot na Kitajsko.
Zaradi izrednih transportnih stroškov sem se odločila, da motor počaka v Venezueli. Na veliko srečo je moje potovanje v preteklem letu v ZDA dvignilo veliko prahu, občudovanja in poželo veliko medijske pozornosti. Tako mi je BMW Denver za kratek delovni intermeco v ZDA priskrbel novo testno motorno kolo BMW F650. "Da ne bo bosa..." kot so rekli sami. Veliko sem se naučila v tem letu. Pričakovano in ne, prostovoljno pa tudi ne. Prijetnih spominov in prigod je nešteto, slaba pa mi nobena ne pride na misel. In drugi krog okoli Sonca? Čez Kolumbijo, Ekvador na Galapaško otočje, pa Peru, Bolivijo, Čile, Argentino, Paragvaj, Brazilijo in Urugvaj. Cilj je božični zbor motorističnih popotnikov na koncu sveta, na rtu Horn, najjužnejšem delu Južne Amerike. Dolga pot je še pred mano. Daljša zaradi radovednosti, ki jo vedno zamika kaj novega. Prvo leto na poti je minilo kot bi trenil. Najverjetneje se bo podobno zgodilo z drugim. Da ne bo prehitro vsega konec, sem jima dodala še tretje in četrto. Podaljšano sponzorsko sodelovanje s Tehnounion Avtom mi omogoča, da bom tudi dodatni leti potovanja presedela na udobnem sedežu mojega Fandura. Glede na odmevnost potovanja med slovensko javnostjo odkrito upam na podaljšanje zaupanja ter sodelovanje z ostalimi sponzorji.
