September 1999

Poletje na severni hemisferi se je skorajda že končalo. Spet sem na južni polobli, pa ne ker sem zvesta sledilka poletij, ampak ker je bil že skrajni čas, da prekinem s papirnatim delom, pisanjem poročil, zahval in prošenj, urejanjem potnega lista in potrebnih vizumov, "carneta de passage", registracijo mojega edinega vozila, urejanjem diapozitivov s poti, itd.

Čas je, da se ponovno zbašem na motor in občutim še kaj drugega od telefonskih klicev, telefaksov, na stotine elektronskih pisem in nakupovalne mrzlice fotografskega materiala. Prisežem, da lahko že iz teh nekaj vrstic razberete, kako naveličana sem dela, ki mu ni ne konca ne kraja. Za povrh pa vsi vidijo le, kako uživam, potujem in nič ne delam (takim bi kar zavila vrat). No, nič ne de, vse to je le poročanje vsem, ki so daleč in ne vedo, kaj in kako se mi godi ob vsej prijazni in zapeljivi popotniški smetani.

Končno sem se naučila, kako urejati web ali spletno stran. Sama! Brez prosjačenja in čakanja tedne, celo mesece. Pa še takrat sem imela cel list pripomb in popravkov. Prvi koraki učenja so mi vzeli cel teden dela, po 18 ur na dan.

Po treh letih sem se vendarle odločila za digitalni fotoaparat. Seveda se je vse skupaj začelo ponovno pri učenju, a na srečo se je kaj kmalu izkazalo kot dober delovni rezultat v obliki lepih slikic in slik, ki si jih lahko ogledate v foto galeriji.

Dejstvo, da se mi vsak dan dogaja čisto preveč reči (pa čeprav je velikanska večina lepa), me je naučilo novih manir. Recimo tega, da sem se lotila igranja golfa. Zastonj učitelj me je vzel na zastonj igrišče in ni se mi kazalo upirati se. Lotila sem se športa, ki sem ga nekoč hranila za starost (če pa ne vem, ali bo prišla ali ne...).

Ponovno sem se založila z nekaj novimi kosi opreme in prtljage. BMW čelada sistem 4 je nenadomestljiva. Tehnika je v času moje odsotnosti napredovala tako, da sem ji morala slediti. Viseče tank torbe Aerostich so najboljši način prenosa teže na sprednji del motocikla.Ko so mi v Čilu ukradli (doslej edino reč!) "cerado" za motor, sem dobila novo, večjo, boljšo in lepšo (živo rdečo!) od M&S Enterprise. Nadomestila sem dotrajane dodatne stop utripajoče super-truper lučke (M&G Accessories). Vsako leto obrabim po en par odličnih, mehkih in vzdržljivih ter neskončno udobnih Dainese rokavic - tudi te sem zamenjala pred kratkim. Obnovila sem omaro, seveda z ničemer drugim kot s hiperuporabnimi adidasovimi produkti, ter podaljšala nenadomestljivo zdravstveno Coris zavarovanje, ker se nikoli ne ve, kdaj se bom ponovno spravila na kakega konja.

Minulo poletje sem končno srečala ljudi iz Chain Ganga, ki so organizirali donacije za majice, na katerih je pisalo: "Benka je šla na Antarktiko in vse, kar imam od tega, je ta majica". Donacije se veselo zbirajo in majice razpošiljajo (ter upam nosijo) po vesoljnem planetu.

Saj vem, da vas večina tega, kar vam pripovedujem, ne zanima, zato bom končala, z obljubo, da bom naslednjič pisala o ljudeh in poteh!